Beli pinot ni avtohtono slovensko vino, saj izvira iz Francije, natančneje iz pokrajine Alzacija, vendar je kljub temu med Slovenci in nasploh po svetu priljubljeno belo vino. Ponudba belega pinota vas bo zagotovo prepričala v nakup te rujne kapljice.

Že Prešeren je leta 1846 oz. 1847 v zbirki Poezije objavil pesem z naslovom Zdravljica, v kateri poje hvalnico vinu, ki prežene vse skrbi in nam svet pokaže v lepši luči, dalje pa nazdravlja naši deželi, Slovenkam in Slovencem, lepi prihodnosti in vsem dobrim ljudem. Imamo tudi kar nekaj pregovorov in rekov o vinu npr. In vino veritas (v vinu je resnica), 11. 11. praznujemo praznik vina oz. proslavljamo dan, ko se mošt spremeni v vino, vsako leto v Slovenji poteka izbor Cvičkove princese in Slovenske vinske kraljice. Ustanovili smo tudi Slovensko vinsko akademijo, slovenski vinarji pa so vključeni v razne mednarodne institucije in društva, ki se ukvarjaj z vini. Da ne govorimo o veselju, ki se pojavi na obrazih ljudi v času trgatve – vse to kaže na pomembnost vinarstva in priljubljenost vina pri nas in po svetu.

Beli pinot se je razvil iz sivega oz. modrega pinota, na dolgoletno tradicijo tega vina pa kaže tudi podatek, da je pinot užival že Karel Veliki. Beli pinot spada med bela suha vina, ki je izvrstno v kombinaciji z morskimi in ribjimi jedmi, sicer pa se odlično poda tudi k mesnim jedem kot je piščanec ali teletina.

Trta belega pinota spada med zgodnejše sorte, zato ima tudi nekoliko višjo stopnjo alkohola. Vino boste prepoznali po značilni rumenkasti barvi, ki se z zorenjem spremeni v slamnato, okus pa je izrazito svež in saden. Beli pinot nekateri imenujejo tudi beli burgundec ali pinot blanc, zaradi podobnih lastnosti vina pa se pogosto zgodi, da ga zamenjajo s chardonnayjem.

Kot za vse alkoholne pijače tudi za beli pinot velja, da ga je priporočljivo piti v omejenih količinah, nikakor pa ga ne uživajte, če vozite ali nameravate voziti.