| Naslov: | Prežihova 8 |
| 1000 Ljubljana | |
| Kont. os.: | Andrej Kerin |
| Telefon: | 01 43 45 112 |
| e-pošta: | Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. |
Mešani pevski zbor Lipa zelenela je..., ki v večini združuje nekdanje pevke in pevce Akademskega pevskega zbora "Tone Tomšič", se je pod vodstvom dirigenta in svojega soustanovitelja Marka Muniha prvič predstavil 26. decembra 1983 v Cankarjevem domu. Ta koncert slovenskih ljudskih pesmi je napolnil Gallusovo dvorano do zadnjega sedeža, in to je pevke in pevce tako prevzelo, da so sklenili ostati skupaj. Za ime društva so izbrali začetni verz pesmi Lipa zelenela je..., ki je pred medvojnim kulturnim molkom kot zadnja zazvenela na koncertu Maroltovega APZ-ja 12. 12. 1941 v ljubljanski Unionski dvorani.
Čeprav ob prvem koncertu nihče ni pomislil, da bo ta "lipa" pognala močne korenine, s svojimi vejami objela ljubitelje zborovske glasbe in v svojo senco privabila tako nekdanje pevce več generacij APZ-ja pa tudi druge, že šestnajst let vsako pomlad znova ozeleni, vsako pomlad z novim koncertnim sporedom. Sprva so bili to projekti, v katerih so sodelovali tisti člani društva, ki jih je izbrani program navdušil in so si lahko vzeli čas za krajše, vendar zato bolj intenzivne priprave. Prve tri projekte je vodil Marko Munih, pozneje pa sam predlagal, da bi iskali tudi dirigente - goste. Prvi, ki ga je zbor povabil in je povabilo sprejel, je bil Lajko Milisavljevič s katerim je zbor pripravil koncert koroških ljudskih pesmi v priredbi Zdravka Švikaršiča ob skladateljevem 101. rojstnem dnevu.
Zbor je nadaljeval svoje delo še pod vodstvom Uroša Lajovica in pripravil odmeven koncert Brahmsove Pesmi usode skupno z orkestrom Slovenske filharmonije, ter zborom Consortium musicum. Kasneje je pel zbor še pod vodstvom Janeza Boleta 1987 pretežno program Gallusa in sakralnih pesmi.
Najzvestejši zborov dirigent je bil Jernej Habjanič, ki je vodil zbor od leta 1988 do zaključka sezone 1998/1999. Z njim je pripravil vsako leto nov program z zaokroženo tematiko. Tako so zabeležili Valvasorjevo leto 1989, s pesmimi obrobnih pokrajin, se spomnili slovenskega preporoda in čitalnic v letu 1990, počastili Gallusovo leto 1991, leta 1992 pa je tudi zbor zapel "Vem, da je zopet pomlad" in tako odgovoril na novi čas z najboljšim, kar so nam v zborovski pesmi dali slovenski skladatelji. V jubilejnem letu zbora 1993 je k sodelovanju povabil prejšnje V letu 1996 je zbor pripravil skupno z zborom Zdravko Munih iz Mosta na Soči koncert v počastitev 60 letnice svojega prvega dirigenta Marka Muniha pod vodstvom obeh dirigentov, v letu 1998 pa je počastil 40 let zborovskega dela Jerneja Habjaniča skupno s 15 letnico svojega delovanja. V aprilu 1999 je nenadna bolezen preprečila, da bi predstavil koncert različnih priredb slovenskih ljudskih pesmi skupno z vokalno skupino Katice. Koncert smo izvedli pod vodstvom Tanje Benedik, zborove solistke, ki smo ji zaupali tudi vodstvo zbora v sezoni 1999/2000. Spomladi 2001 smo izvedli dva uspešna koncerta pod vodstvom Uroša Lajovica.
Od septembra 2001 vodi zbor skromen, delaven in izredno vztrajen dirigent Karel LESKOVEC. Z njim je zbor pripravil že tri letne koncerte, leta 2002 z naslovom Glasbene intarzije, v letu 2003 jubilejni koncert ob dvajsetletnici delovanja in v letu 2004 z naslovom tako in drugače, ki sta ga šegavo povezovala Jože Humer in Vladimir Jurc. Zbor tradicionalno organizira na dan samostojnosti koncert na Šmarni gori, 12.12.2003 pa je organiziral skupaj z APZ Tone Tomšič koncert v počastitev obletnice zadnjega koncerta predvojnega Maroltovega APZ ja, po katerem je v vojni vihri leta 1941 nastopil kulturni molk. S Karlom Leskovcem se je udeležil tudi mednarodnega tekmovanja v Pragileta 2002 in prejel bronasto plaketo.
Zbor Lipa zelenela je ... je pripravil za svoje koncerte več kot 240 skladb in je nastopal po Sloveniji in pri rojakih na Koroškem, Tržaškem in Benečiji ter v Porabju na Madžarskem. Ob svoji desetletnici je pripravil dva dobrodelna koncerta v Nemčiji v pomoč bosanskim otrokom, ki jih je prizadela vojna in so čakali v Sloveniji na svobodo.
Ob desetletnici delovanja je izdal svojo prvo ploščo (1994), kot retrospektivo desetletnega dela pod vodstvom treh dirigentov, v letu 1998 pa svojo drugo ploščo z Jernejem Habjaničem. Izdal je tudi je tudi dve avdio kaseti (1984 in 1987). Poleg omenjenih plošč ima zbor posnete v živo svoje letne koncerte.
Karel Leskovec se je rodil na Vrhniki (1946), kjer je dobil prvo glasbeno izobrazbo. Po končani srednji glasbeni in baletni šoli ter Akademiji za glasbo se je zaposlil v Glasbeni šoli Domžale, kjer poučuje klarinet. Čeprav je po poklicu instrumentalist, že vrsto let aktivno deluje na področju zborovske glasbe. Vodil je različne zborovske sestave, vidnejše uspehe pa je dosegel z Dekliškim pevskim zborom Domžale in z Domžalskim komornim zborom.
Z Dekliškim pevskim zborom Domžale je leta 1989 prejel zlato odličje na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju, potem pa srebrni plaketi na Naši pesmi (1990 in 1992).
Z Domžalskim komornim zborom je prejel zlati odličji leta 1993 in 1997 na tekmovanju Naša pesem in srebrno odličje na mednarodnem tekmovanju - Maribor 1994.
Ljubezen do vokalne glasbe mu je še vedno močani izziv za delo s pevskimi zbori. Za svoje delo je prejel zlato Gallusovo značko, kot najvišje priznanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti pri nas.